MILAN STEPIŠNIK – NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI IN SLOVENSKI ATLET MED OBEMA VOJNAMA

V nadaljevanju vam bomo predstavili krajši življenjepis gospoda Milana Stepišnika, v čast kateremu že vrsto let prirejamo memorialno disciplino v metu kladiva, na Mednarodnem atletskem mitingu v Slovenski Bistrici in nič drugače ne bo tudi letos.

Milan Stepišnik je bil rojen 11.11.1910 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Tehniško fakulteto, smer kemija, kjer je konec leta 1935 tudi diplomiral. Kmalu po diplomi se je zaposlil v Slovenski Bistrici v podjetju Zugmayer&Gruber. Konec leta 1943 je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je delal v laboratoriju. Jeseni leta 1944 je bil izpuščen iz taborišča, vrnil se je na Jesenice, kjer se je zaposlil v železarni.

Po vojni se je vrnil v Slovensko Bistrico, kjer je bil postavljen za direktorja Tovarne metalnih polizdelkov (sedanji Impol). Jeseni leta 1947 je bil aretiran s strani Udbe, ter bil na montiranem 1. dachauskem procesu leta 1948 obsojen na smrtno kazen. Datum in kraj smrti nista znana.

Najbolj je bil prepoznaven kot predvojni vrhunski atlet in udeleženec olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu. Njegovi športni začetki segajo v 20. leta v Telovadno društvo Sokol, ki je bilo v tistih časih zakladnica različnih športnikov, ne le telovadcev. Ukvarjali se niso le s telovadbo, ampak tudi z atletiko. Kot atlet se je kasneje vključil v Športni klub Ilirija. Nastopal je v disciplinah met kladiva, diska in krogle. Po selitvi v Slovensko Bistrico je postal načelnik bistriškega Sokola, prav tako pa ni opustil atletike.
V jugoslovanski reprezentanci se prvič pojavi leta 1933, kjer na balkanskih atletskih igrah (BAI) v Atenah doseže 2.mesto v metu kladiva. Naslednje leto izenači državni rekord v kladivu - 48,99 m. Vzpon njegovih rezultatov pa se začne v drugi polovici 30-ih let, ko uspe usvojiti pravo tehniko. To se odraža tudi v rasti njegovih rezultatov. Leta 1936 se je udeležil olimpijskih iger v Berlinu, kjer je bil zastavonoša. Vendar na tekmovanju ne uspe preseči kvalifikacijske norme. Leta 1938 prvič vrže kladivo čez 50 metrov (50,24 m), kar je novi državni rekord; 1939 na BAI osvoji 1. mesto z rezultatom 49,55 m. Njegov najboljši rezultat je dosegel na BAI 1940 - 54,42 m, kar ga je uvrščalo na 6. mesto v Evropi in 8. mesto na svetu.
V drugi polovici 30-ih let je spadal med 3 najboljše atlete tedanje Jugoslavije in se je redno uvrščal na evropsko jakostno lestvico. Je tudi prvi Jugoslovan in Slovenec, ki se je s svojim rezultatom prebil v atletski disciplini v prvo deseterico na svetu.

Zapisala: Katarina Stepišnik